SLO ENG
INERHC, institut za ekonomske raziskave v zdravstvu



NOVA LETNA RAZISKAVA INERHC O STANJU SLOVENSKEGA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA

 

17.06.2008

 

INERHC, institut za ekonomske raziskave v zdravstvu je pripravil novo letno raziskavo o stanju nekaterih perečih področij slovenskega zdravstvenega sistema. Raziskava je objavljena v novi številki strokovne publikacije INERHC - Zdravstvena ekonomika.

 

Pri raziskavi so poleg predstavnikov instituta – to so ekonomisti Aleš Živkovič, Rado Pezdir ter dr. Mićo Mrkaić - sodelovali tudi zunanji sodelavci – Franc Hočevar, dr. Ivan Eržen ter Tit Albreht. Izsledki raziskave kažejo na nesmotrno rabo javnofinančnih sredstev pri urejanju nekaterih področij zdravstva kot so financiranje zdravil, lekarniške dejavnosti, plačnega sistema v zdravstvu in drugih področij. Izgube, ki pri tem nastajajo so tudi ovrednotene. Raziskava se poleg omenjenega ukvarja tudi s problematiko upravljanja in vodenja zdravstvenih institucij, njihovo mrežo ter odzivnostjo na potrebe po zdravstveni oskrbi.

 

 

 Celotno besedilo raziskave je dostopno tukaj.

 

 

 

 

 

SMERNICE ZA PRIPRAVO HTA ŠTUDIJ

 

31.01.2008

 

INERHC je kot strokovna institucija na področju zdravstvene ekonomike pripravil prve slovenske smernice za pripravo HTA (Health Technology Assessment) študij.

 

Gre za strokovno zagotavljanje kakovosti ter transparentnosti izvedbe, evalvacije in interpretacije farmakoekonomskih raziskav ter ekonomskih raziskav s področja zdravstvenih programov in tehnologij. Smernice temeljijo na tujih primerljivih dokumentih in za INERHC predstavljajo minimalni standard priprave ekonomskih študij na področju zdravstva.

 

 

 Celotno besedilo HTA smernic je dostopno tukaj.

 

 

 

 

 

JE SLOVENSKI ZDRAVSTVENI SISTEM PRED ZLOMOM?

 

05.07.2007

  

INERHC v okviru prve številke strokovne revije s področja ekonomike v zdravstvu predstavlja neodvisno strokovno raziskavo, ki se sooča z nekaterimi področji slovenskega zdravstva, kjer so spremembe nujno potrebne in kjer se javnofinančna sredstva izrazito neučinkovito izrabljajo. Kot pregled nekaterih ugotovitev omenjene raziskave spodaj objavljamo priporočila nosilcem slovenske ekonomske in zdravstvene politike.

 

 

 Celotno besedilo je dostopno tukaj.

 

 

PRIPOROČILA NOSILCEM SLOVENSKE EKONOMSKE IN ZDRAVSTVENE POLITIKE

 

 

REGULACIJA CEN ZDRAVIL

 

  • Sprememba pravilnika, ki določa cene zdravil za zdravila, ki bremenijo javna sredstva.
  • Regulacija cen ne sme diskriminirati med generičnimi in originatorskimi proizvajalci.
  • Odpraviti je potrebno prikrito subvencioniranje generične industrije.
  • Regulacijo minimalnih veletrgovskih marž in s tem neupravičeno subvencioniranje tržne veletrgovske panoge je potrebno izločiti iz pravilnika. Veletrgovske marže se morajo oblikovati tržno.
  • Pravilnik mora upoštevati ekonomske kriterije in ekonomsko učinkovitost določanja cen zdravil. Dostopnost do novih, dražjih, inovativnih zdravil je potrebno olajšati z uvedbo sistema dokazovanja ekonomske učinkovitosti in upravičljivosti cene zdravila nad najvišjo dovoljeno ceno. Institut ministrove odobritve cene nad najvišjo dovoljeno ravnijo mora biti tako dopolnjen z obvezno predložitvijo zdravstveno-ekonomske oziroma farmakoekonomske študije, ki dokazuje upravičenost višine cene. Prav tako je v potopek potrebno uvesti utemeljeno mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje k povišanju cene.
  • Regulacijo cen zdravil je potrebno prenesti iz okvira JAZMP na ZZZS. S tem znižamo moralno tveganje nadzora spoštovanja regulatornih določil in povišamo učinkovitost nadzora.
  • Uvesti je potrebno prosto določanje cen zdravil, pri čemer se predpisi o regulaciji nanašajo zgolj na višino cene zdravila, ki jo je pripravljen povrniti ZZZS. To zavezancem omogoča prosto določanje cen in uvaja institut doplačil.

 

 

RAZVRŠČANJE ZDRAVIL NA LISTE

 

  • Sprememba pravilnika, ki določa postopek razvrščanja zdravil na liste.
  • Povišati je potrebno transparentnost razvrščanja zdravil, pri čemer je nujno potrebno odpraviti tajnost samega postopka.
  • V postopek razvrščanja je potrebno vključiti kriterije ekonomske učinkovitosti in dokazovanja ekonomske in stroškovne upravičljivosti razvrstitve.
  • Komisija mora nujno upoštevati analizo stroškovne učinkovitosti, dokazano na podlagi zdravstveno-ekonomskih študij in interpretirano s strani za to pristojnih strokovnjakov na ZZZS.
  • Komisija mora vsebovati proporcionalno število strokovnjakov s področja zdravstvene ekonomike napram predstavnikom drugih strok. Prav tako mora vsebovati predstavnika prostovoljnih zdravstvenih zavarovalnic, ki naj izvaja predvsem nadzorno funkcijo z nameno povišanja ravni transparentnosti.
  • Postopek razvrščanja mora potekati na podlagi jasno zastavljanih kriterijev.
  • Komisija mora svoje odločitve jasno in objektivno argumentirati ter argumente navesti v zapisniku. Del zapisnika komisije, ki opredeljuje argumentacijo o razvrstitvi mora biti javno dostopen.
  • Člani komisije za zdravila ne smejo biti člani nobenega od društev, ki v kakršni koli obliki prejemajo sredstva s strani predstavnikov farmacevtske industrije. Predvsem je tu problematično dejstvo, da so člani komisije, ki predstavljajo stroko medicine (t.j. zdravniki), lahko na drugi strani člani društev, ki prejemajo donacijska sredstva s strani farmacevtske industrije. Potrebna bi bila uvedba premoženjskega nadzora članov komisije.
  • Kot pogoj za obravnavanje določenega zdravila v postopku razvrščanja je nujno potrebno uvesti dokazovanje ekonomske učinkovitosti s predložitvijo zdravstveno-ekonomske oziroma farmakoekonomske študije.
  • Uvesti je potrebno konsistentno izločanje stroškovno neučinkovitih in starih zdravil z liste.

 


SISTEM REFERENČNIH CEN

 

  • Iz sedanjega sistema generičnega referiranja je potrebno izločiti rigidnost.
  • Neupravičeno je, da se cene zdravil uverščenih na seznam MZZ lahko spreminjajo zgolj dvakrat letno. Frekvenco spreminjanja cen zdravil je potrebno povišati.
  • Uvesti je potrebno sistem terapevtskega referiranja, ki bo veljal za zdravila s pretečeno patentno (in podatkovno) zaščito ter generična zdravila.

 


DRUGI POTENCIALNI UKREPI NADZORA JAVNOFINANČNIH IZDATKOV

 

  • Uvesti je potrebno institut t. i. »rabatov in povračil«. Pri tem je potrebno javni zdravstveni blagajni statutarno omogočati sklepanje bilateralnih poslov neposredno s farmacevtskimi družbami. Narava teh poslovnih razmerij mora javni zdravstveni blagajni omogočati finančno kompenzacijo dela izdatkov za zdravila neposredno s strani proizvajalcev. Ukrep bi omogočil efektivno znižanje javnofinančnih izdatkov za zdravila.
  • Uvesti je potrebno institut participacije. Pri tem je pomembno, da le-ta ne more biti zajeta v noben zavarovalni produkt. Namen je znižati moralno tveganje pri porabi zdravil in tako znižati izdatke za zdravila.

 


UČINKOVITOST ZDRAVSTVENEGA SISTEMA

 

  • Opusti naj se institut obveznega članstva v vseh zbornicah interesnih skupin, podobno, kot se je razpustilo obvezno članstvo v GZS. Zbornice naj postanejo neformalne institucije, delujoče na prostovoljni osnovi.
  • Zbornicam naj se prepreči aktivno poseganje v zakonodajo. Prepreči naj se tudi izvajanje najpogostejših regulacij, ki povzročajo tržne distorzije na trgih zdravstvenih storitev in zdravil. Gre predvsem za sisteme uveljavljanja fiksnih cen, prepovedi oglaševanja in omejevanja vstopa v panogo. Namesto pravil, ki jih interesne skupine zbrane v zbornicah same določajo, naj bo za delovanje obeh trgov opredeljeno z pravnim redom države, tako kot je to na vseh preostalih trgih.
  • Uvede naj se kontrola kakovosti ponujenih storitev na zdravstvenem trgu in trgu zdravil, preko katere bodo potrošniki sami lahko sklepali o kakovosti ponujenih storitev posameznih izvajalcev.
  • Poveča naj se informiranost o čakalnih vrstah za posamezno zdravstveno storitev in se s tem poveča mobilnost potrošnikov zdravstvenih storitev.
  • Zagovarjamo javno objavo podatkov o produktivnosti posameznih zdravnikov, ki prejemajo plače iz davkoplačevalskega denarja. Predlagamo tudi korekcijo kolektivne pogodbe za zdravstvo z variabilnim delom, ki bi bila vezana na produktivnost.

 


FINANCIRANJE IN ORGANIZACIJA ZDRAVSTVENIH PONUDNIKOV

 

  • Javno-zasebno partnerstvo predlagamo samo v primeru odprave strukturnih težav v zdravstvu, ki izhajajo iz rigidnosti, ki jih prinaša kolektivna pogodba in dogovori o delovanju trga, ki jih sprejemajo, v zbornice združene, interesne skupine. Predlagamo tudi, da se javno–zasebno partnerstvo razume kot korak k uvajanju zasebnega kapitala v zdravstveni sektor. Zdravstveni sistem naj se regulira s pomočjo pravnega sistema in ne preko regulacij, ki jih generirajo interesne skupine v zdravstvu in farmaciji ali preko omejevanja kapitala glede na njegov izvor.
  • Zaradi javnofinančnih pritiskov, ki jih prinašajo demografska gibanja se zavzemamo za diverzifikacijo finančnih sredstev namenjenih za zdravstvo, oziroma povečanje zasebnih sredstev za zdravstvene storitve.
  • Predlagamo takojšno privatizacijo vseh ne-kliničnih dejavnosti.
  • Predlagamo temeljit premislek o naboru javno financiranih zdravstvenih storitev in o liberalizaciji trga zdravstvenega zavarovanja. Slednje pomeni, dopustitev vstopa zasebnih in tujih ponudnikov zdravstvenega zavarovanja, ter diverzifikacijo zavarovalniškega portfelja obstoječih ponudnikov zdravstvenega zavarovanja na ne zdravstvene naložbe.
  • Za namen povečanja in ohranitev avtonomije bolnišnic, oziroma poslovnih direktorjev bolnišnic, se zavzemamo, da bi reorganizirali trenutno pravno–formalno obliko bolnišnic in jo spremenili iz javnih zavodovo v gospodarsko družbo. S tem bi preprečili vmešavanje aktualne politike in interesnih skupin v vodenje bolnišnic. Poleg tega bi odpravili podvajanje funkcij in s tem točno določiti obveznosti in odgovornosti posameznih institucij v bolnišnicah.