INERHC, INSTITUT ZA EKONOMSKE RAZISKAVE V ZDRAVSTVU V NOVI ANALIZI UGOTAVLJA 17,7 MILIJONA EVROV STROŠKOV ZARADI OBISKOV FARMACEVTSKIH STROKOVNIH SODELAVCEV V JAVNEM ZDRAVSTVENEM SISTEMU

INERHC, institut za ekonomske raziskave v zdravstvu je pripravil novo analizo ekonomskega in javnofinančnega bremena, ki ga povzročajo obiski farmacevtskih strokovnih sodelavcev pri zdravstvenih delavcih v javnem zdravstvenem sistemu. Neposredni stroški zaradi porabe časa zdravstvenih delavcev tako znašajo 17,7 milijona evrov, posredni stroški precenjenosti zdravil iz tega naslova pa dodatnih 27,3 milijona evrov.

01.02.2010

Ker farmacevtski strokovni sodelavci z namenom promocije zdravil obiskujejo zdravnike in lekarnarje v javnem zdravstvenem sistemu ter v njihovem delovnem času, financiranem iz sredstev obveznega ter dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s tem povzročajo izpad produktivnosti zdravnikov, medicinskih sester ter lekarnarjev. Ker je delovni čas zdravstvenega osebja v javnem zdravstvu financiran s strani obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri tem prihaja do neposrednega javnofinančnega stroška.

INERHC ocenjuje, da je bilo v analiziranem obdobju v Sloveniji 405 strokovnih sodelavcev, ki obiskujejo zdravnike, pri čemer ti obiščejo 8 zdravnikov dnevno. Glede na število zdravnikov ter predviden čas trajanja obiskov, rezultati analize kažejo, da izpad delovnega časa na povprečnega zdravnika letno znese 13,4 delovnih dni oziroma 15,4 delovnih dni upoštevajoč t. i. dvojne obiske. Upoštevaje dostopno distribucijo zdravnikov v plačne razrede je bilo ugotovljeno, da izpad produktivnosti, ki bremeni sredstva obveznega ter dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, skupaj za zdravnike in medicinske sestre, znaša 16 milijonov evrov letno. Če enako domnevamo tudi v primeru lekarnarjev, ki jih prav tako obiskujejo farmacevtski strokovni sodelavci, predvideno dodatno breme znaša 1,7 milijona evrov letno. Skupaj torej 17,7 milijona evrov letno. Pri tem gre za neposredno breme na sredstva obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zaradi porabljenega delovnega časa zdravstvenih delavcev.

Ker se bruto stroški dela, ki jih farmacevtski strokovni sodelavci predstavljajo za delodajalca posredno prelijejo v višje cene zdravil, lahko govorimo tudi o posrednem bremenu na javna sredstva, ki izhaja iz precenjenosti zdravil zaradi tovrstnih obiskov. V INERHC posreden učinek zaradi precenjenosti zdravil ocenjujejo v povprečju na 27,3 milijona evrov letno. Večina tega bremena odpade na obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje, nekaj pa tudi na samoplačniški del.

Kot eno od rešitev omenjene problematike v INERHC predlagajo uvedbo letne glavarine, ki bi jo za vsakega od strokovnih sodelavcev moral plačati delodajalec, torej farmacevtsko podjetje, ter katere namen bi bil kompenzacija javnih sredstev, ki jih povzročajo s svojimi obiski. Seveda pa bi na takšen način kompenzirali zgolj neposreden učinek obiskov na produktivnost zdravstvenega kadra, med tem ko bi posreden učinek na precenjenost zdravil ostal – tudi v primeru morebitne prepovedi obiskov v delovnem času zdravnikov v javnem zdravstvenem sistemu.

INERHC, INSTITUT ZA EKONOMSKE RAZISKAVE V ZDRAVSTVU PRIPRAVIL KOMENTARJE IN PRIPOMBE NA PREDLOG ZAKONA O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI

31.08.2009

INERHC, institut za ekonomske raziskave v zdravstvu je danes Ministrstvu za zdravje ter v vednost odboru za zdravstvo Državnega zbora posredoval komentarje in pripombe na predlog zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-1). Po mnenju INERHC gre za predlog zakona, ki ga le s težavo označimo kot reformo, saj gre za slab popravek zgolj nekaterih napak na področju zdravstvene dejavnosti, medtem ko glavne sistemske anomalije ostajajo. Predlog zakona se na noben način ne ukvarja s problematiko učinkovitosti rabe sredstev v zdravstvu prav tako pa še vedno ohranja izjemno moč interesnih skupin, kot so na primer zdravniki, lekarnarji in farmacevtska industrija, na oblikovanje zdravstveno-ekonomske politike ter razpolaganju z javnimi sredstvi. Interese bolnika in zavarovanca se s tem pušča na drugem mestu.

INERHC meni, da so javnofinančni in narodnogospodarski učinki zakona nedorečeni in bi jih ministrstvo moralo transparentno evalvirati ter priložiti predlogu zakona pred njegovo državnozborsko obravnavo. Gre namreč za enega od krovnih zakonov na področju zdravstva, ki ima lahko visoke javnofinančne in narodnogpospodarske posledice, ki bi morale biti vnaprej kvantificirane.

Iz besedila osnutka zakona je prav tako razvidno, da je eno osnovnih vodil ministrstva pri pripravi predloga predvsem razmejitev prelivanja javnih sredstev v zasebne namene, ki pa se izvaja na povsem neprimeren in demagoški način. Uvedba normativov dela zdravstvenega kadra v javnem delovnem času, ki bi jih vsak zdravstveni delavec moral izpolniti znotraj obveznosti, ki izhajajo iz naslova javne zdravstvene službe, bi bil bistveno primernejši način rešitve omenjenega vprašanja.

Predlog zakona prav tako kaže na uvedbo cele vrste podzakonskih pravnih aktov, ki so bistvenega pomena pri oceni posledic samega zakon, med njimi tudi meril za oblikovanje mreže javne zdravstvene dejavnosti, vendar pa osnutki teh pravnih aktov predlogu niso priloženi, zato ocena posledic ostaja izjemno otežena, kasnejša samovolja ministrstva pri manipulaciji s podzakonskimi določili pa olajšana.

Nadalje, nedorečene odgovornosti vodstva glede poslovanja javnih zdravstvenih zavodov ter ostale problematike vodenja, kjer smo se v preteklosti soočali z izjemnimi težavami zaradi vpliva zaposlenih na poslovanje, se z novim predlogom zakona ne odpravlja. Zakon bi tako moral jasno očistiti nadzorni svet javnih zdravstvenih zavodov vseh interesnih skupin, ki na prvo mesto ne postavljajo bolnika ali zavarovanca, vpliv zaposlenih pa omejiti z reformo strokovnega sveta v zgolj posvetovalni organ.

Zakon prav tako neprimerno regulira izvajanje tržne dejavnosti v javnih zdravstvenih zavodih, pri čemer je izvajanje te dejavnosti, ko govorimo o javnih zavodih potrebno omejiti zgolj na kratkoročne presežke kapacitet, ki jih javni zavod ima iz naslova zagotavljanja javne zdravstvene službe. Dolgoročno investiranje sredstev v tržno dejavnost oziroma kapacitete, ki niso potrebne za izvajanje storitev iz programov financiranih s strani obveznega (ter dopolnilnega) zdravstvenega zavarovanja namreč lahko pomeni subvencioniranje zasebne dejavnosti na škodo javnih sredstev. Prav tako je potrebno presežke prihodkov nad odhodki iz naslova tržne dejavnosti v javnih zavodih tretirati kot javna sredstva ter njihovo reinvestiranje urediti na povsem enak način kot naj bi to veljalo za presežke iz naslova javne dejavnosti.

Ministrstvo s predlogom zakona ne odpravlja ene največjih anomalij slovenskega zdravstvenega sistema – obveznega članstva v zdravniški in lekarniški zbornici. Obvezno članstvo v omenjenih zbornicah namreč omogoča kartelno delovanje zdravnikov in lekarnarjev, kar pa se odraža preko omejevanja ponudbe na trgu, vprašljivega zunanjega strokovnega nadzora, vplivanja na sprejemanje in izvajanje zdravstveno-ekonomske politike ministrstva, regulacije cen na trgu zdravstvenih storitev in lekarništva itd.. Vse to ima negativen učinek na dostopnost bolnika do zdravstvenih storitev ter njihovo relativno višjo ceno. Ministrstvo s predlogom zakona tega vprašanja ne rešuje z uvedbo prostovoljnega članstva v zbornicah, pri čemer je vprašanje v čigavem interesu je zakon napisan, v interesu bolnika ali raje interesnih skupin, zelo na mestu.

Da predlagatelj podlega lobističnemu pritisku zdravniškega lobija dokazuje tudi dejstvo, da novi zakon še naprej omogoča regulacijo cen v zasebnem zdravstvenem sistemu. S tem se preko kartelnega usklajevanja omejuje konkurenčno delovanje, ki bi na trgu zasebnih zdravstvenih storitev privedlo do tržno najugodnejše cene za bolnika. Prav to pa omogoča doseganje prekomerne ravni cen v korist ponudnikov. Takšno delovanje ima negativne učinke na dostopnost, ceno ter kvaliteto zdravstvenih storitev za bolnika.

Prav tako se zakon na nobeni točni ne dotakne interakcije tako javnih zavodov kot javnih zdravstvenih delavcev do farmacevtske industrije. Vprašanja obiskov farmacevtskih predstavnikov v javnih zdravstvenih zavodih, izvajanje ne-intervencijskih kliničnih preskušanj ter donacij namenjenih zdravnikom javnega sektorja in koncesionarjem, bi bilo zato potrebno podrobneje urediti v samem zakonu.

Predlog zakona uvaja Javno agencijo za kakovost, za katero pa se predvideva izjemno skope in netransparentne pristojnosti. Nekatere od pristojnosti, ki so z javnimi pooblastili prenesene na zdravniško in lekarniško zbornico bi bilo bolj smiselno urediti v okviru Javne agencije za kakovost, prav tako pa bi bilo nujno potrebno uvesti register farmacevtskih predstavnikov, ki obiskujejo zdravnike v javnem sistemu, register zdravniških/medicinskih napak in register ne-intervencijskih kliničnih preskušanj, kar bi omogočilo transparentnejši nadzor nad omenjenimi področji.

Med področja, ki so s predlogom zakona pomanjkljivo urejena spada tudi podeljevanje koncesij, pri katerem bi bilo potrebno uvesti obvezno dokazovanje njihove javnofinančne in ekonomske smotrnosti s strani predlagateljev koncesij v primerjavi z izvajanjem dejavnosti pod okriljem javnih zavodov.

Enako neprimerno je urejeno področje podjemnih pogodb, ki omogoča zgolj plačevanje nadpovprečno produktivnega kadra po produktivnosti, med tem ko podpovprečno produktiven in nekvaliteten zdravstveni kader ostaja plačan po uravnilovki, se pravi preplačan. Plačevanje dela nadpovprečno produktivnega kadra izven rednega delovnega časa bi moralo ostati urjeno v okviru podobe o delu.

Vsa našteta in tudi druga problematika, ki se z novim osnutkom zakona pojavlja jasno kaže na to, da na področju zdravstvene dejavnosti predlagatelj še vedno na prvo mesto postavlja potrebe interesnih skupin, med tem ko porazna učinkovitost in dostopnost slovenskega zdravstva ter bolnik ostajajo zgolj drugotnega pomena.

Celotni dokument komentarjev in pripomb INERHC na predlog zakona je dostopen tukaj.

INERHC PRIPRAVIL NOVO EKONOMSKO ANALIZO SISTEMA FINANCIRANJA LEKARNIŠKE DEJAVNOSTI

INERHC, institut za ekonomske raziskave v zdravstvu je v teh dneh pripravil ekonomsko analizo lekarništva v Sloveniji ter z njo prikazal javnofinančne in druge izgube, ki so v panogi prisotne.

04.07.2008

INERHC, institut za ekonomske raziskave v zdravstvu je v teh dneh pripravil ekonomsko analizo lekarništva v Sloveniji ter z njo prikazal javnofinančne in druge izgube, ki so v panogi prisotne. Analiza tako prikazuje višino javnofinančnih sredstev, ki jih Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in druge prostovoljne zdravstvene zavarovalnice preplačujejo lekarnarjem na škodo bolnika, davkoplačevalca ter v korist lekarniškega kartela.

Lekarniška storitev je po izsledkih analize INERHC preplačana zaradi neprimerne (t. j. kartelne) ureditve lekarniške dejavnosti ter zato, ker tako ministrstvo za zdravje kot tudi ZZZS s pravnimi akti ščitita interes lekarniške panoge.

Izsledki kažejo, da se v sedanjem sistemu lekarništva storitve tako za izdajo zadravil na recept kot tudi ostale storitve preplačujejo v višini slabih 5 milijonov evrov letno. Omenjeno izvira iz neprimerne ureditve lekarniške panoge, ki jo z zakonodajo vzdržuje ministrstvo za zdravje ter neprimerne politike ZZZS pri vrednotenju lekarniških storitev - ZZZS namreč odloča o vrednosti lekarniške točke. Ker gre pri tem za preplačevanje storitev iz javnih sredstev, INERHC opozarja, da ima omenjeno posreden vpliv na previsoke cene zdravil ter posledično nižjo bolnikovo dostopnost do zdravil.

INERHC prav tako opozarja, da gre pri omenjeni analizi za ovrednotenje zgolj minimalnih potencialnih prihrankov sedanjega sistema lekarništva – analiza je namreč zasnovana tako, da pokaže koliko se lekarniška storitev preplačuje ob predpostavki, da v omejeno konkurenčno zasnovo panoge ne posegamo, temveč zgolj v višino lekarniške točke. V primeru, da bi posegli tudi v prepotrebno in nujno reformo lekarniške dejavnosti (t.j. ukinitev obveznega članstva v lekarniški zbornici, reformo predpisov, ki omejujejo konkurenco na področju lekarništva, itd.), bi se po mnenju INERHC soočili s potencialnimi prihranki v nekajkratni višini navedenih.

Celotno besedilo raziskave je dostopno tukaj.

INERHC, INSTITUT ZA EKONOMSKE RAZISKAVE V ZDRAVSTVU PREDSTAVIL IZSLEDKE NOVE LETNE RAZISKAVE STANJA SLOVENSKEGA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA

INERHC, institut za ekonomske raziskave v zdravstvu je danes v okviru okrogle mize predstavil izsledke nove letne raziskave o stanju nekaterih perečih področij slovenskega zdravstvenega sistema.

17.06.2008

INERHC, institut za ekonomske raziskave v zdravstvu je danes v okviru okrogle mize predstavil izsledke nove letne raziskave o stanju nekaterih perečih področij slovenskega zdravstvenega sistema. Pri raziskavi so poleg predstavnikov instituta – to so ekonomisti Aleš Živkovič, Rado Pezdir ter dr. Mićo Mrkaić - sodelovali tudi zunanji sodelavci – Franc Hočevar, dr. Ivan Eržen ter Tit Albreht. Izsledki raziskave kažejo na nesmotrno rabo javnofinančnih sredstev pri urejanju nekaterih področij zdravstva kot so financiranje zdravil, lekarniške dejavnosti, plačnega sistema v zdravstvu in drugih področij. Izgube, ki pri tem nastajajo so tudi ovrednotili ter javno predstavili. Raziskava se poleg omenjenega ukvarja tudi s problematiko upravljanja in vodenja zdravstvenih institucij, njihovo mrežo ter odzivnostjo na potrebe po zdravstveni oskrbi. Celotna raziskava je dostopna preko spletne strani instituta (www.inerhc.si).

Regulacija cen zdravil in razvrščanje še vedno izjemno neučinkovita ter javnofinančno nesmotrna

Predstavniki instituta so opozorili na še vedno izjemno problematično ureditev regulacije cen zdravil v Sloveniji. Zaradi neprimernosti pravnih predpisov, ki regulirajo cene zdravil še vedno prihaja do neučinkovite regulacije cen zdravil na ravni proizvajalca ter neprimernega nadzora marž veletrgovcev z zdravili. Precenjenost zdravil, predvsem generičnih, ki jih takšna regulacija povzroča ter neprimernost uravnavanja marž veletrgovcev z zdravili se odraža v javnofinančnih in drugih izgubah zdravstvenega sistema, in sicer v višini 57 milijonov evrov letno, kar je skoraj 15 % vseh sredstev namenjenih zdravilom. Prav tako se je za problematičnega izkazal tudi sistem razvrščanja zdravil na liste, ker se zaradi neupoštevanja ekonomskih in javnofinančnih dejavnikov pri samem razvrščanju zgolj v primeru treh zdravil pojavljajo izgube v višini 11 milijonov evrov letno. Omenjeno ima neposreden vpliv na dostopnost bolnikov do zdravil ter višje javnofinančno breme za zdravstveni sistem.

Ureditev lekarništva zastarela in potratna

Poleg problematične ureditve regulacije cen zdravil so predstavniki instituta opozorili tudi na neprimernost ureditve lekarniške dejavnosti. Zaradi kartelne zasnove lekarniške panoge v Sloveniji ter neprimernega sistema ureditve njenega financiranja se soočamo s stroškovno izjemno neučinkovito panogo, ki predstavlja prekomerno breme tako za javno blagajno kot ostale zdravstvene zavarovalnice. Raziskava pokaže, da se že zgolj iz naslova neprimerne ureditve financiranja lekarništva generirajo izgube v višini skoraj 5 milijonov evrov letno, kar predstavlja 12-odstotno precenjenost javne lekarniške storitve. Poudarili so tudi, da omenjeni potencialni prihranki predstavljajo minimum vseh rezerv, ki bi jih v lekarniški panogi lahko udejanjili zgolj z optimizacijo financiranja, med tem ko bi z reformo dejavnosti v sodobnejšo in bolniku prijaznejšo obliko prihranki lahko bili še nekajkrat višji.

Javnofinančno breme farmacevtskih proizvajalcev

Raziskava zajema tudi oceno javnofinančnega bremena, ki ga za zdravstveni sistem predstavljajo obiski predstavnikov farmacevtskih proizvajalcev tako pri zdravnikih v javnem zdravstvu kot tudi v lekarnah. Izsledki so pokazali, da na ta način prihaja do javnofinančnih izgub v višini 15 milijonov evrov letno, kar predstavlja prekomerno breme tako za javno blagajno kot za celoten zdravstveni sistem.

Predstavniki instituta tako opozarjajo, da skupne javnofinančne in druge izgube, ki izvirajo iz neprimerne zdravstveno-ekonomske politike na področju zdravil, upoštevajoč tudi problematično ureditev sistema razvrščanja zdravil na liste, tako znašajo vsaj 75 milijonov evrov letno oziroma približno 17 % vseh izdatkov za zdravila. Opozorili so tudi, da takšne izgube negativno vplivajo na bolnikovo dostopnost do zdravil ter preobremenjujejo sistem financiranja zdravstva. Prav zato raziskava vsebuje tudi analizo pravnih aktov s področja regulacije cen in razvrščanja zdravil ter podaja predloge k njihovi optimizaciji.

Neprimernost plačevanja ambulantne dejavnosti in hospitalizacij preobremenjuje zdravstveni sistem

Poleg zdravil so predstavniki instituta v raziskavi zajeli tudi nekatera druga področja zdravstva, ki se kažejo kot problematična. Tako so med drugim opozorili na neučinkovitost v primeru financiranja ambulantne dejavnosti ter pri njenem izvajanju. Izsledki kažejo, da se v primeru zgolj štirih bolezenskih stanj v šestih javnih bolnišničnih zavodih ti programi preplačujejo v višini kar 25 milijonov evrov, kar kaže na izjemno stroškovno neučinkovitost nekaterih bolnišnic pri izvajanju ambulantne dejavnosti. Dejstvo je, da ima to neposreden vpliv na bolnikovo dostopnost do zdravstvenih storitev v sistemu javnega zdravstva ter na povišanje čakalnih dob.

Prav tako raziskava kot problematično področje z vidika neučinkovitosti financiranja in izvajanja evidentira tudi hospitalizacije v slovenskih javnih bolnišnicah. Tako nekonsistentnost pri obravnavi enakih bolezenskih stanj v različnih javnih zavodih kaže na neučinkovitost posameznih zavodov pri opravljanju programov, kar povzroča izgube v višini 4 milijonov evrov letno ter s tem predstavlja kar 30 % celotnega financiranja zajetih programov.

Kakovost zdravstvenih storitev in zadovoljstvo bolnika pogojena s produktivnostjo slovenskih bolnišnic

V INERHC so analizirali tudi povezavo med kakovostjo zdravstvenih storitev oziroma zadovoljstvom bolnikov ter produktivnostjo posameznih bolnišnic. Rezultati so, po besedah predstavnikov instituta, potrdili že dolgo prisotne domneve ter pokazali, da sta kakovost storitve ter zadovoljstvo bolnika pogojena s produktivnostjo posamezne zdravstvene ustanove oziroma, da je zadovoljstvo bolnika višje v primeru bolj produktivnih zdravstvenih ustanov.

Mreža javne zdravstvene službe

Avtorji študije prav tako ugotavljajo probleme pri ureditvi mreže javne zdravstvene službe. Predvsem se kot pereče kaže dejstvo, da sama mreža ostaja nespremenjena že več desetletij, med tem ko demografski trendi, potrebe prebivalstva ter napredek v tehnologiji in znanju narekujejo njeno prestrukturiranje. Zaradi neprimerne zasnove javne zdravstvene mreže ter slabe konsistentnosti med strukturo mreže ter izzivi sodobnega časa in potrebami sodobnega bolnika se javni zdravstveni sistem sooča tako z izgubami iz naslova neučinkovitosti delovanja mreže kot tudi posledično nižjo bolnikovo dostopnostjo do zdravstvenih storitev.

Vodenje zdravstvenih ustanov

V raziskavi so zajeti tudi vidiki vodenja zdravstvenih ustanov ter njihov vpliv na učinkovitost poslovanja. Pri tem je posebej poudarjen pomen avtonomije zavodov, njihove organizacijske strukture, standardizacije, managementa, nadzora ter kulture vodenja.

Celotno besedilo raziskave je dostopno tukaj.

INERHC, INSTITUT ZA EKONOMSKE RAZISKAVE V ZDRAVSTVU PRIPRAVIL PRIPOMBE, KOMENTARJE IN PREDLOGE NA RESOLUCIJO O NACIONALNEM PLANU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 2008-2013

25.03.2008

INERHC, institut za ekonomske raziskave v zdravstvu je danes Ministrstvu za zdravje RS posredoval pripombe, komentarje in predloge na Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-2013 (NPZV). Komentarji se nanašajo predvsem na neprimernost in nestrokovnost obravnave slovenskega zdravstvenega sistema ter njegove prihodnosti. NPZV po mnenju INERHC ne vsebuje nikakršnih korenitih ukrepov za povišanje izjemno slabe učinkovitosti zdravstvenega sistema, prav tako pa ne vsebuje ocen javnofinančnih posledic začrtanih usmeritev. Zaslediti ni nikakršnih konkretnih predlogov za optimizacijo zdravstva, usmeritve pa so podane zgolj pavšalno in neoprijemljivo, med tem ko se dokument nekaterih izjemno problematičnih področij slovenskega zdravstva niti dotakne ne.

NPZV tako ne predlaga rešitev na kritičnih področjih kot so med drugim neučinkovitost organizacije javnih zdravstvenih zavodov, neprimernost vrednotenja in plačevanja zdravstvenih programov, problemov neučinkovitega financiranja in slabe dostopnosti do zdravil, sistema kolektivnih plač v zdravstvu ter posledičnega odhoda produktivnega kadra iz javnega zdravstvenega sektorja, zastarele bolnišnične mreže ter problematike kartelov v zdravstvu. INERHC ugotavlja, da smer, ki je v NPZV začrtana predvsem ohranja in celo povišuje moč in vpliv interesnih skupin ter zbornic (t. j. zdravniška in lekarniška zbornica, veletrgovci z zdravili idr.), s čimer se sredstva namenjena zdravstvenemu sistemu netransparentno uporabljajo za financiranje interesnih skupin in na škodo bolnikov. Prav to učinkovitost slovenskega zdravstva dodatno znižuje ter povišuje njegovo javnofinančno breme.

INERHC zato Ministrstvu za zdravje predlaga, da med drugim pripravi NPZV kot dokument z jasno začrtanimi in oprijemljivimi ukrepi, časovnimi roki implementacije ter odgovornimi za njihovo izvedbo. Prav tako je potrebno ovrednotiti ter navesti javnofinančne posledice posameznih predlogov. Sedanji sistem kolektivnih plač, ki škoduje razvoju javnega zdravstva je potrebno fundamentalno reformirati ter omogočiti plačevanje v skladu s produktivnostjo zdravstvenega osebja. V nasprotnem primeru nas čaka razpad javnega zdravstva zaradi odhoda kvalitetnega kadra. Potrebna je tudi reorganizacija bolnišnične mreže, ki bo odražala epidemiološke in demografske potrebe prebivalstva. Nadalje, potrebna je preobrazba notranje organizacije in vodenja javnih zavodov na način, ki bo odražal strukture vodenja v zasebnem sektorju ter tako zdravstvene ponudnike naredil učinkovitejše. Poleg omenjenega INERHC predlaga, da Ministrstvo za zdravje v NPZV posvetiti več pozornosti izjemno nerazvitemu sistemu uravnavanja izdatkov za zdravila ter njihovi slabi stroškovni učinkovitosti, kar se odraža v bolnikovi slabi dostopnosti do novih terapij in dražjih zdravilih. Razvrščanje zdravil ter regulacijo njihovih cen je potrebno reformirati v ekonomsko smotrn in mednarodno primerljiv sistem financiranja, vpeljati je potrebno kriterije ocenjevanja ekonomskih ter javnofinančnih učinkov financiranja in določanja cen ter zagotoviti transparentno ter objektivno odločanje, kar v sedanjem sistemu predstavlja velik problem ter občutno znižuje dostopnost do novih terapij. Prav tako je potrebno izločiti kakršno koli subvencioniranje farmacevtskih proizvajalcev, veletrgovcev ter lekarnarjev iz bremena javnih sredstev. Kot je ena od neodvisnih raziskava INERHC pred nedavnim že pokazala, se namreč zaradi neučinkovite regulacije trga z zdravili ter netransparentnega razvrščanja zdravil na liste realizirajo izgube v višini vsaj 92 milijonov evrov na letni ravni.

Naštete pomanjkljivosti kažejo, da NPZV ne nosi dodane vrednosti za slovensko zdravstvo, bolnike in davkoplačevalce ter ob odsotnosti finančnih kalkulacij, načrtov ter analize dejanskih problemov v zdravstvu ne predstavlja načrta strateške narave. Ministrstvo za zdravje naj zato NPZV pripravi na način primeren slovenskemu zdravstvu ter primerljiv evropski praksi.

Celotni dokument INERHC s komentarji na NPZV je dostopen tukaj.

NAJAVLJENA PRIPRAVA NOVE LETNE RAZISKAVE INERHC O STANJU SLOVENSKEGA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA

28.02.2008

INERHC, institut za ekonomske raziskave v zdravstvu najavlja pričetek priprave nove letne zdravstveno-ekonomske raziskave o dejanskem stanju slovenskega zdravstvenega sistema. Pri pripravi raziskave bodo sodelovali tudi nekateri zunanji strokovnjaki s področja zdravstva, izsledki pa bodo objavljeni letos poleti. Namen raziskave je oceniti kritičnost stanja slovenskega zdravstva ter njegovo dolgoročno vzdržnost, pri tem pa oceniti dogajanje na področju zdravstva v preteklem letu. Raziskava se bo osredotočila na posamezna pereča področja ter poskušala oceniti posledice nekaterih ukrepov na bolnikovo dostopnost do zdravstvenih storitev in vpliv učinkovitosti na kvaliteto storitev.

Vsebina raziskave bo tako zajemala aktualne probleme slovenskega zdravstva. Predvsem bo poudarek na oceni smotrnosti rabe javnofinančnih sredstev ter njihov vpliv na blaginjo bolnika ter njegovo dostopnost do zdravstvenih storitev. Opravljen bo pregled in vpliv sistema kolektivnih plač, sistema vodenja bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov, financiranja zdravstvenih programov ter nekaterih problematik trga zavarovalniških storitev. Prav tako se bo vsebina dotaknila javnega financiranja zdravstvenih programov, tehnologij in zdravil ter z vidika smotrnosti načina financiranja poskušala oceniti uspešnost delovanja zdravstveno-ekonomske politike. Opravljen bo tudi pregled najbolj perečih področja zdravstva kot so na primer čakalne dobe, investicije v infrastrukturo in opremo, poslovanje in izgube bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov, smotrnost sistema koncesionarstva ter drugih področij. Ocenjena bosta tudi trg financiranja lekarniških storitev ter smotrnost in učinki sedanjega načina regulacije izdatkov za zdravila.

PREDSTAVLJENA NOVA NEODVISNA RAZISKAVA INERHC O STANJU ZDRAVSTVENEGA SISTEMA V SLOVENIJI

INERHC je danes predstavnikom Ministrstva za zdravje RS, Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ) ter Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke RS (JAZMP) predstavil novo raziskavo, ki kaže na občutno precenjenost zdravil v Sloveniji ter na negospodarno ravnanje z izdatki za zdravila.

06.12.2007

INERHC, institut za ekonomske raziskave v zdravstvu je danes predstavnikom Ministrstva za zdravje RS, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ) ter Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke RS (JAZMP) predstavil izsledke raziskave, ki dokazuje občutno precenjenost zdravil v Sloveniji ter kažejo na negospodarno ravnanje z javnimi in zasebnimi sredstvi v zdravstvu. Gre za strokovno in finančno neodvisno raziskavo, ki je bila pripravljena na željo in pobudo Ministrstva za zdravje RS. Izsledki raziskave kažejo, da v Sloveniji predvsem zaradi neupoštevanja ekonomskih in stroškovnih kriterijev pri določanju cen zdravil ter pri razvrščanju zdravil na liste občutno preplačujemo zdravila, kar bolnikom dodatno otežuje dostopnost do novih zdravil in zdravstvenih programov ter viša javnofinančni pritisk.

Raziskava se tako sooča s problematiko ocene družbenih in javnofinančnih stroškov sedaj veljavne prakse nadzora cen zdravil, razvrščanja zdravil na liste ter drugih postopkov odobritve financiranja zdravil v breme javnih sredstev. Dotika pa se tudi problematike produktivnosti, stroškovne učinkovitosti ter transparentnosti financiranja v zdravstvu. Rezultati so pokazali, da so zdravila v Sloveniji v povprečju precenjena za več kot 80 milijonov evrov na letni ravni, kar znaša skoraj petino vseh izdatkov za zdravila. Omenjenemu botrujejo predvsem previsoke cene generičnih zdravil, ki predstavljajo ekonomsko neučinkovite subvencije generične farmacevtske industrije in pri katerih se ocenjuje, da preobremenjujejo izdatke za zdravila v višini 71 milijona evrov letno, medtem ko precenjenost zaradi neprimerne regulacije marž trgovcev na debelo in tako prekomernega financiranja veletrgovske panoge znaša do 9 milijonov evrov letno. Ker je Slovenija zaradi neprimernega postopka razvrščanja zdravil na liste v okviru Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ter drugih postopkov odobritve javnega financiranja po kriterijih dostopnosti do novih zdravil na samem repu držav članic Evropske unije, raziskava prav tako poskuša ovrednotiti javnofinančne in narodnogospodarske učinke slabe dostopnosti do novih zdravil. Tako je bilo na podlagi vzorca nekaterih novih zdravil pri oceni njihove stroškovne učinkovitosti prikazano, da zaradi nedostopnosti do inovativnih terapij stroški zdravstvenega sistema občutno naraščajo. Vzorec zgolj treh tako ocenjenih zdravil je pokazal potencial v višini 11 milijonov evrov prihrankov, ki pa zaradi netransparentnosti in neupoštevanja ekonomske učinkovitosti pri postopku razvrščanja zdravil na liste, niso relizirani. Raziskava se dotakne tudi produktivnosti v zdravstvu ter na tem področju pokaže izgube, ki izvirajo iz neprimernega plačnega sistema ter zgolj v primeru kirurgov znašajo 2,4 milijona evrov letno. Ugotovitve prav tako kažejo, da imamo pri nas izjemno ekonomsko neučinkovit sistem zagotavljanja in financiranja zdravil, kar ne zgolj da povzroča višje javnofinančne izdatke in prekomerno obremenjuje javno blagajno, temveč tudi občutno znižuje bolnikovo dostopnost do novih terapij ter negativno vpliva na kvaliteto oskrbe bolnikov. V INERHC zato pozdravljajo pobudo in željo Ministrstva za zdravje po prepotrebnih spremembah na področju financiranja zdravil ter dokazovanja ekonomske učinkovitosti pri razvrščanju zdravil na liste ter drugih postopkih nadzora javnofinančnih izdatkov za zdravila.

JE SLOVENSKI ZDRAVSTVENI SISTEM PRED ZLOMOM?

Institut za ekonomske raziskave v zdravstvu (INERHC) želi sistem po meri bolnika

05.07.2007

Predstavniki instituta za ekonomske raziskave v zdravstvu (INERHC) so na današnji okrogli mizi predstavil rezultate raziskave o položaju slovenskega zdravstva v Sloveniji. V raziskavi ugotavljajo, da so v slovenskem zdravstvenem sistemu nujno potrebne spremembe. Med drugim so opozorili na številna področja v zdravstvu, na katerih se finančna sredstva izrazito neučinkovito izrabljajo, zaradi česar se zmanjšuje tudi dostopnost do zdravstva za bolnike. Predstavniki instituta – ekonomisti dr. Mićo Mrkaič, Rado Pezdir in Aleš Živkovič – ter Franc Hočevar iz Instituta RS za rehabilitacijo so zato ministrstvu za zdravje pripravili vrsto predlogov in priporočil za izboljšave v zdravstvu, ki bi pripomogle, da bi bil sistem bolj prijazen do državljanov. INERHC je ob tej priložnosti izdal tudi prvo številko strokovne revije s področja ekonomike v zdravstvu, v kateri predstavlja rezultate raziskave.

Več denarja za kakovostne zdravstvene storitve za bolnike, manj za rente interesnih skupin

Predstavniki instituta so opozorili, da ima slovenski zdravstveni sistem še veliko rezerv, saj za zdravstvo namenjamo veliko sredstev, vendar so ta pogosto neučinkovito izrabljena. Slovenija je namreč v letu 2006 namenila za zdravstvo 6,4 % BDP, podobno kot Švedska (6,5 % BDP) in več kot Finska (6 % BDP), pa vendar je po raziskavi IMF (2006) Slovenija po učinkovitosti uporabe sredstev za zdravstvo med 22 državami na 18 mestu, daleč za Švedsko in Finsko. To pripisujejo preveliki moči nekaterih interesnih skupin, ki zaradi zaščite lastnih interesov pretirano posegajo v zakonodajo, ter netransparentnosti, kot je na primer značilna za trg zdravil. Po mnenju predstavnikov inštituta pa bi moral biti v ospredju interes bolnikov.

Predstavniki inštituta so opozorili tudi na potrebo po javni objavi podatkov o produktivnosti posameznih zdravnikov, ki prejemajo plače iz davkoplačevalskega denarja, ter korekcijo kolektivne pogodbe za zdravstvo z variabilnim delom, ki bi bil vezan na produktivnost. Navkljub različni produktivnosti zdravnikov se to namreč ne pozna pri njihovih plačah, saj so vezane na sistem določanja drugih plač v javnem sektorju. Takšen sistem ni stimulativen za zdravnike, saj kaznuje produktivnejše, poleg tega zmanjšuje možnost dostopa do zdravstvenih storitev in podaljšuje čakalne dobe. INERHC si zato prizadeva tudi za povečanje informiranosti bolnikov o čakalnih vrstah za posamezno zdravstveno storitev, da bi se na ta način lahko povečala tudi mobilnost potrošnikov zdravstvenih storitev.

Večja preglednost in učinkovitost pri preskrbi z zdravili

Predstavniki instituta opozarjajo tudi na neučinkovitost sistema preskrbe z zdravili, ki posledično vpliva na dostopnost predvsem do novih in inovativnih zdravil, medtem ko povišuje javnofinančno breme. Neučinkovitost se kaže na vseh spektrih ravnanja z izdatki za zdravila – od regulacije cen zdravil in fiksiranja veletrgovskih marž, pa vse do ureditve financiranja lekarništva – najbolj pereč pa je predvsem postopek razvrščanja zdravil na liste.

Zaradi sedanje neučinkovitosti in visoke možnosti vpliva interesnih skupin na sam postopek razvrščanja zdravil je nujno potrebna reforma tega postopka v skladu z dobrimi praksami razvitih evropskih držav. Nujna je večja transparentnost pri razvrščanju zdravil, v postopek pa je treba vključiti kriterije ekonomske učinkovitosti in stroškovne upravičenosti razvrstitve na podlagi zdravstveno-ekonomskih študij. Komisija, pristojna za razvrščanje, bi morala vsebovati tudi strokovnjake s področja zdravstvene ekonomike in predstavnika dopolnilnih zavarovanj. Člani komisije po mnenju inštituta ne bi smeli biti člani društev, ki s strani farmacevtske industrije pridobivajo donatorska sredstva.

Nujna je tudi reforma regulacije cen zdravil, saj po izračunih inštituta trenutni sistem omogoča neupravičeno subvencioniranje generične industrije ter veletrgovske panoge iz javnih sredstev ter tako škoduje bolniku. Po mnenju predstavnikov inštituta je nesmiselno tudi fiksiranje veletrgovskih marž, ki bi se morale oblikovati tržno, saj bi le to omogočalo gospodarno rabo javnih sredstev, za bolnika pa predstavljalo večjo dostopnost do zdravil.

Na področju javnofinančnih izdatkov za zdravila inštitut predlaga tudi druge dobre prakse iz razvitih držav, na primer simbolično participacijo pri porabi zdravil. ZZZS kot plačnik bi moral ravnati bolj gospodarno in uvesti možnost prejemanja rabatov in povračil neposredno s strani farmacevtske industrije, sistem medsebojno zamenljivih zdravil pa bi moral biti manj rigiden in bi moral spodbujati konkurenco med ponudniki.

S spremenjeno organizacijo do večje avtonomije izvajalcev zdravstvenih storitev

V INERHC menijo, da je potrebno za namen povečanja in ohranitve avtonomije bolnišnic oziroma poslovnih direktorjev reorganizirati trenutno pravno–formalno obliko bolnišnic, in sicer iz javnih zavodov v gospodarske družbe. S tem bi preprečili vmešavanje aktualne politike in interesnih skupin v njihovo vodenje, poleg tega bi odpravili podvajanje funkcij in s tem točno določili obveznosti in odgovornosti posameznih organov v bolnišnicah. Eden od strokovnih člankov, ki je nastal v okviru raziskave, tako navaja tudi predlog statuta za izvajalce zdravstvenih storitev z natančno opredelitvijo pristojnosti in odgovornosti.

Do svežega kapitala skozi javno-zasebno partnerstvo

Raziskava zajema tudi pregled izkušenj drugih držav z uvajanjem javno-zasebnega partnerstva (Italija, Grčija, Finska, Avstralija, Španija …). Predstavniki inštituta javno–zasebno partnerstvo razumejo kot korak k uvajanju zasebnega kapitala v zdravstveni sektor. Sicer pa inštitut javno-zasebno partnerstvo predlaga samo v primeru odprave strukturnih težav v zdravstvu, ki izhajajo iz rigidnosti, ki jih prinašajo kolektivna pogodba in dogovori o delovanju trga, ki jih sprejemajo v zbornice združene interesne skupine. Zdravstveni sistem naj se regulira s pomočjo pravnega sistema in ne preko regulacij, ki jih generirajo interesne skupine v zdravstvu in farmaciji ali preko omejevanja kapitala glede na njegov izvor.

Demografski trendi narekujejo spremembe pri financiranju

Zaradi javnofinančnih pritiskov, ki jih prinašajo negativna demografska gibanja, bo morala po mnenju inštituta tudi Slovenija razmisliti o alternativnih virih financiranja zdravstva in se ne bo mogla izogniti povečanju zasebnih sredstev za zdravstvene storitve. Sedanji sistem financiranja zdravstvenega zavarovanja namreč ne bo zmogel pokrivati tveganj, ki izhajajo iz zdravstvenega stanja zavarovancev. Zato se tudi Slovenija ne bo mogla izogniti jasni opredelitvi pravic v osnovnem zdravstvenem zavarovanju ter nadaljnjem razvoju zasebnih zavarovanj, v nasprotnem primeru bomo imeli bolniki vse pravice dostopne samo na papirju, v praksi pa jih ne bo mogoče uveljavljati.

Povezave na strani, ki povzemajo razpravo z okrogle mize:

http://www.finance.si/index.php?MOD=show&id=186003

http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/255816/

http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&so=Delo&da=20070706&ed=1&pa=3&ar=89e511fbe7b4bb9e38718376099b9cac04&fromsearch=1

http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=146266&tokens=inerhc

http://24ur.com/bin/video_show.php?24UR_d=1183629600&show_media=60031047

http://24ur.com/bin/video_show.php?SVET_d=1183629600&show_media=60031074

http://www.vest.si/2007/07/05/oh-to-nase-zdravstvo/

ODPOVED OKROGLE MIZE ZARADI POLITIČNE INTERVENCIJE MINISTRA BRUČANA?

INERHC moral odpovedati za ponedeljek napovedano okroglo mizo o položaju slovenskega zdravstva – Rezultati raziskave bodo predstavljeni predvidoma v začetku julija

01.06.2007

Institut za ekonomske raziskave v zdravstvu (INERHC) javnost obvešča o preklicu okrogle mize, na kateri so želeli predstavniki inštituta predstaviti rezultate raziskave o položaju slovenskega zdravstva v Sloveniji in podati predloge za izboljšave v zdravstvenem sistemu, ki bi pripomogle, da bi sistem naredili bolj prijazen do državljanov. Okrogla miza, ki je bila sklicana za ponedeljek, 4. junija 2007, je odpovedana, ker je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) tako rekoč tik pred zdajci (domnevno na pobudo ministra za zdravje, g. Andreja Bručana) institutu odrekel svoje gostoljubje za izvedbo okrogle mize v njihovih prostorih. S takšno morebitno politično intervencijo je minister Andrej Bručan pokazal, da mu ni mar za razvoj zdravstva v korist bolnikov in da v svoji politični agoniji ne izbira sredstev.

Gre za grobo vmešavanje politike v gospodarstvo, saj je INERHC zasebna gospodarska družba, ki deluje popolnoma neodvisno in strokovno z namenom izvajanja ekonomsko-analitske in raziskovalne dejavnosti na področju zdravstva, saj je to v Sloveniji še zelo slabo razvito, prav tako pa je v zdravstvu premalo poudarka na koristih bolnika kot uporabnika in davkoplačevalca kot plačnika. Očitno pa nekateri v naši državi ne želijo, da bi se javnosti predstavilo realno stanje v zdravstvu, v katerem so nujne spremembe. INERHC je namreč želel na okrogli mizi predstaviti rezultate neodvisne strokovne ekonomske raziskave, v okviru katere so strokovnjaki s področja zdravstvene ekonomike pripravili pregled sedanjega stanja v slovenskem zdravstvenem sistemu z namenom in v upanju njegovega izboljšanja. INERHC se je raziskave lotil na podlagi pobud in potreb po podrobnejši oceni nekaterih področij v zdravstvu, kjer so spremembe nujno potrebne in kjer se javnofinančna sredstva izrazito neučinkovito izrabljajo. Kot avtorji so pri pripravi raziskave s svojimi prispevki sodelovali Franc Hočevar, Mićo Mrkaić, Rado Pezdir in Aleš Živkovič.

Minister Bručan je s svojo domnevno zlorabo položaja in morebitno povzročitvijo gospodarske škode pokazal, da nima odgovora na probleme našega zdravstva in da hoče z grobo silo, cenzuro in s političnimi intervencijami onemogočati vse, ki želijo konstruktivno prispevati k reševanju problemov slovenskega zdravstva. Osnovni namen raziskave in okrogle mize je opozoriti na potrebne spremembe sistema zdravstva in ga narediti optimalno kvalitetnega za bolnike in davkoplačevalce.

INERHC ne namerava popuščati nikakršnim političnim pritiskom in političnim intervencijam nobene politične opcije, zato bo ne glede na poteze ministra Bručana nadaljeval s svojim strokovnim delom in o nujnosti odpovedi okrogle mize obvestil v Ljubljani akreditirane diplomate ter ustrezne institucije EU.

Tematiko raziskave, ki je bila danes v povzetku objavljena v enem od dnevnih časnikov, pa bomo predstavniki INERHC predstaviti ob drugi priložnosti, predvidoma v začetku meseca julija, o čemer bomo javnost pravočasno obvestili.

KAKO DO BOLJŠEGA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA

INERHC pripravlja neodvisno ekonomsko raziskavo o slovenskem zdravstvenem sistemu

15.05.2007

Institut za ekonomske raziskave v zdravstvu (INERHC) pripravlja neodvisno strokovno ekonomsko raziskavo, v okviru katere bo nekaj največjih slovenskih strokovnjakov s področja zdravstvene ekonomike pripravilo pregled sedanjega stanja v slovenskem zdravstvenem sistemu. INERHC se je raziskave lotil na podlagi pobud in potreb po podrobnejši oceni nekaterih področij v zdravstvu, kjer so spremembe nujno potrebne in kjer se javnofinančna sredstva izrazito neučinkovito izrabljajo.

V raziskavi bo med drugim ocenjen trg z zdravili z vidika nadzora izdatkov. Raziskava bo tako zajemala problematiko regulacije cen zdravil, ureditve sistema razvrščanja zdravil na liste ter medsebojnega vpliva ukrepov za omejevanje javnofinančnih izdatkov in regulatornih določil, ki definirajo poslovanje proizvajalcev zdravil, veletrgovcev in lekarnarjev.

Raziskava se bo v predstavitvi problematike javnega zdravstva dotaknila tudi aktualnih vprašanj v zvezi z javno-zasebnim partnerstvom in skušala odgovoriti na vprašanje najprimernejše pravno-formalne in organizacijske oblike zdravstvenega sistema. V raziskavi bodo zajete tudi izkušnje z javno-zasebnim partnerstvom v drugih državah. Sklop o notranji organizaciji ponudnikov zdravstvenih storitev pa se bo ukvarjal predvsem z organizacijsko strukturo bolnišnic in z možnostmi za povečanje učinkovitosti njihovega poslovanja.

V okviru raziskave bo oblikovan tudi predlog sprememb aktualnih statutov slovenskih bolnišnic, pri čemer bo podana ocena okolja in temeljnih vidikov managementa v zdravstvu.

Raziskava bo predstavljena na novinarski konferenci v mesecu juniju.

Pri pripravi raziskave bodo sodelovali:

Aleš Živkovič, INERHC
Rado Pezdir, INERHC
dr. Mićo Mrkaić, INERHC
Franc Hočevar, Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo